REZULTATI NATEČAJA: VSESLOVENSKI DAN HABITATA 2021 - JAZ, PODNEBJE IN ARHITEKTURA

POROČILO KOMISIJE

Ob mednarodnem Svetovnem dnevu Habitata, ki vedno poteka prvi ponedeljek v oktobru, smo v Centru arhitekture Slovenije razpisali natečaj za otroke vrtcev in učence osnovnih šol, Vseslovenski dan Habitata »Jaz, podnebje in arhitektura«.

Prejeli smo 39 izdelkov iz 8 vrtcev in 16 osnovnih šol iz cele Slovenije. Izdelki so bili razporejeni in ocenjevani v 4 starostnih skupinah: vrtci, 1. triada, 2. triada, 3.triada. Izmed vseh prijavljenih je komisija izbrala tri izdelke, ki so se uvrstili v ožji izbor, nato pa izmed teh treh izbrala nagrajenca.

Komisija se je sestala v  torek, 9. 11. 2021 v prostorih Centra arhitekture Slovenije. Komisijo so letos sestavljali štirje člani:

Jelena Torbica, višja svetovalka na Ministrstvu Republike Slovenije za okolje in prostor
mag. Natalija Kocjančič, višja svetovalka za likovno umetnost Zavoda RS za šolstvo
Tomaž Krištof u.d.i.a., Studio Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
Tina Silič m.i.a., Center arhitekture Slovenije

Žirija je imela izjemno zahtevno delo, saj je prejela vsebinsko in oblikovno raznolika ter zelo kakovostna dela. Člani komisije so pri izboru upoštevali izvirnost rešitev, domišljijo, tematsko ustreznost in kakovost tehnične izvedbe. Prispeli predlogi so bili odlično zastavljeni, dobro mentorirani in so izkazovali izjemen posluh za likovno snovanje, raziskovanje novih materialov in likovnih tehnik ter inovativne rešitve za izboljšanje podnebja in arhitekture okrog nas.

Veliko udeležencev se je ukvarjalo s ponovno uporabo ter reciklažo različnih izdelkov ter dejanj, ki jih že poznamo, uporabljamo v vsakdanjem življenju. Dela nekaterih skupin so bila resnično osupljiva in pohvale vredna v smislu velikopoteznosti s katero so se naloge lotili. Vendar pa so izstopala dela, ki so prikazala nove, inovativne rešitve, kar smo tudi želeli in iskali. Predvsem so nas nagovorila tista dela, ki so nove načine izboljšanja podnebja uspešno povezala z arhitekturo in okoljem oz. prostorom. Komisija je obravnavala vse predloge, ki so pravočasno prispeli na naš naslov in so zadoščali razpisnim pogojem.

V procesu izbire so v okviru posamezne triade izoblikovali ožji izbor del, med katerimi so najkvalitetnejšemu podelili nagrado, ostalim izstopajočim predlogom pa posebna priznanja. Vse sodelujoče šole in mentorji prejmejo priznanje za sodelovanje na natečaju. Nagrajeni razredi pa bodo prejeli paket presenečenja, ki bo prispel na njihovo ustanovo.

 

Zahvaljujemo se vsem vrtčevskim otrokom, učencem in mentorjem, ki so se udeležili natečaja in prispevali delček v mozaik zavedanja o pomenu povezave med nami, arhitekturo ter izboljšanjem podnebnega stanja na našem planetu. Veseli nas, da se otroke vzgaja v smeri, ki je boljša za naš planet in okolje, ki je naš skupen in edini dom.

Iskreno verjamemo, da imata prostor in arhitektura velik vpliv na naše življenje, zdravje, počutje, uspešnost, varnost in zadovoljstvo. Obdajata nas vse življenje in dajeta okvir vsem našim dejavnostim. Prostor oblikujemo vsi, ne samo arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci, hkrati pa prostor oblikuje nas. Vse naše vrednote, tudi prostorske, so temelj naše kulture in kažejo na razvitost naše družbe.

Arhitektura nosi visoko kulturno, družbeno in ekonomsko vrednost, zato njeno razumevanje spada v splošno izobrazbo. Od naših izkušenj, znanja in odnosov, ki jih v življenju oblikujemo, bo odvisna prihodnost naših mest, vasi, javnega prostora in stavb.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Čestitke in pohvale pa veljajo za prav vsakega učenca in učenko, mentorja in mentorico, ki so sodelovali na letošnjem natečaju. Vse vabimo, da se tudi v naslednjem letu udeležite natečaja Vseslovenski dan habitata.

OBRAZLOŽITEV IZBORA NAGRAJENIH PREDLOGOV IN OŽJEGA IZBORA

Nagrajenec:

Vrtci občine Žalec – enota Novo Celje
(mentorici: Lidija Dražnik vzg., Alja Krajnc pom. vzg.)

Zmagovalni izdelek je žirijo navdušil zaradi svoje večplastnosti. Proces, skozi katerega so otroci spoznavali kako narava, okolje in podnebje vplivajo na ljudi in arhitekturo je drugačen, ravno obraten od vseh ostalih rešitev. Edini so skozi izdelek prikazali kako podnebje ter okoljski pogoji vplivajo na arhitekturo, prostor v katerem bivamo, na obleko katero nosimo in ne nazadnje tudi na barvo naše polti. Otroci so z izdelkom pokazali, da so razmišljali globalno, kajti podnebne spremembe v prostoru se ne dogajajo samo v lokalnem okolju temveč na globalni ravni. Le s prilagoditvijo podnebnim vplivom, naravi in okolju, ki v določenem delu sveta prevladujejo, se bomo uspešno soočili z okoljskimi problemi, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti. Likovni izdelek z različnimi materiali in tehnikami slikovito ponazori odvisnost podnebja tako v obliki arhitekture kot v izboru materiala, obleke, vremena. Kompozicijsko je rešitev sicer preprostejša, vendar je vsebinsko zelo močna, zato se je žirija odločila da ji podeli prvo nagrado.

Ožji izbor:

Vrtec Dravograd, enota Robindvor
(mentorici: Nataša Duler, Jerneja Hafner)

Rešitev pri razmišljanju o prilagajanju na podnebne spremembe izhaja iz opazovanja lokalnega okolja ter svojih navad. Povezuje bivanje, naravo in energijo, ki so v izdelku tudi barvno skladno predstavljeni. Načini za izboljšanje podnebja skozi arhitekturo so sicer že znani, vendar pa so likovno in kompozicijsko zelo domiselno in dovršeno predstavljeni. Skozi izdelek, je v posameznih elementih lepo predstavljena individualnost vsakega otroka, ki je del skupne kompozicije (hiške, vetrnice). Poseben čar izdelku daje tudi izbira likovne tehnike, predstavitve hiš pa zelo domiselno prikažejo tudi njihovo notranjost in s tem opazovalcu sporočajo, da arhitektura živi, je za ljudi in ni sama sebi namen.

Vrtec Občine Žalec, enota Liboje
(mentorica Uršula Križmanič)

Otroci so idejo za izdelek črpali iz svojega okolja in razmišljali kako bi lahko izboljšali svoje sobivanje z naravo. Svoje ideje, rešitve so predstavili skozi maketo, ki upošteva vse značilnosti, elemente urejanja prostora – od zunanjosti, okolice do arhitekture same. V izdelku je videti, da so otroci razmišljali na vseh nivojih: od energetske ter živilske samooskrbe, izkoriščanja parcelnih pogojev (osvetljenost, rodovitna tla,..), do ureditve zunanjosti, parkirišč, tlakovanih površin ter arhitekture same (velika okna – ponazarjajo povezavo z zunanjostjo). Žiranti so enotnega mnenja, da bi bil vrtec s takšnimi rešitvami pohvale vredna arhitektura.

Posebna pohvala:

Vrtci Občine Žalec – enota Trije
(mentorica Tatjana Jelen Golovšek, Mojca Drofenik)

Za posebno omembo se je žirija odločila, ker izdelek (družabna igra) odlično, poučno sooča učence z razpisano tematiko. Vidno je medpredmetno povezovanje. Pogrešali smo malce več dela otrok, žal pa tudi format, ki je prispel na ocenjevanje, ni ustrezal kriterijem. Tako smo bili primorani izdelek izpustiti iz rednega dela natečaja, ker pa je zelo zanimiv in poučen, vseeno dobi posebno omembo kot zelo domiselna rešitev.

Nagrajenec: OŠ Log Dragomer, 1.a razred
(mentorica: Martina Hrženjak)

Izdelek je žirija prepoznala kot likovno zelo kompleksno nalogo. Posebej je navdušilo dejstvo, kako se je delo posameznega otroka združilo v zaključeno celoto, ki izredno dobro funkcionira. Za takšno kompozicijo je potrebno veliko prilagajanja in sodelovanja vseh sodelujočih. Tudi vsebinsko je izdelek izstopal, ker je prikazal tako dobre kot slabe lastnosti narave, energije in bivanja, kot npr. pridobivanje energije niso le vetrnice, temveč tudi daljnovodi, jezovi, ki so zelo grob poseg v naravo. Pomembno je, da se zavedamo tudi posledic, ki jih v prostoru lahko puščajo določeni posegi in spodbuditi konstruktivno razmišljanje kako priti do rešitev, ki bodo dobre tako za človeka kot tudi za naravno okolje. V izdelku je videti, da so otroci o tem tudi razmišljal. Izdelek je likovno dovršen, nakazana je perspektiva, ki te kot opazovalca potegne v njegovo dogajanje. Perspektiva je prikazana tudi z izbiro barve – oddaljeni elementi so svetlejši, prostorski plani so lepo vidni.

Ožji izbor:

OŠ Dobrova
(mentorica Petra Šibelja Gorše)

Učenci so na igriv in slikovit način prikazali sobivanje človeka z naravo, arhitekturo ter prometa. Zgibanke hišk nam predstavijo tako zunanji kot notranji prostor, nas povabijo v dogajanje v notranjosti. Pohvale vredno je tudi oblikovanje fasade, kar kaže na različne dejavnosti, ki se znotraj stavbe dogajajo in nakazujejo tudi na prvine arhitekturne dediščine. Izdelek smo prepoznali kot izstopajoč, ker kot eden redkih, nazorno prikazuje potrebo po ohranjanju kulturne dediščine in hkrati poudarja pomen samooskrbnosti in prometne mobilnosti.

OŠ Gornja Radgona, posebna šola dr. Janka Šlebingerja
(mentorica Mateja Vrečič)

Rešitev, grafika od ostalih izstopa po zelo apokaliptičnem sporočilu. Izdelek sicer ne podaja nobene nove rešitve za izboljšanje podnebja in prostora, vendar pa je sporočilnost izdelka prevladala. Sporočilo, ki ga z izdelkom otroci dajejo ni pozitivno in je skrb zbujajoče – takšno, kot je tudi dejansko stanje. Učenci ne olepšujejo – prikazujejo kako radikalno se bo naše okolje spremenilo, kako spremenjena bodo naša življenja., če ne bomo ukrepali. Ni vode, rastline so skromne, bivališča so zapuščena, človeka ni.

Nagrajenec: OŠ Toneta Čufarja Maribor – učenka 5.a razreda šolanje na domu
(mentorja Mateja Lorber, Andrej Cifer)

Izdelek izstopa, kot edina rešitev, ki išče nove tehnološke rešitve, kot odgovor na prilagajanje življenjskega prostora, arhitekture, na podnebne spremembe. Rešitev predstavlja maketo mesta v malem – plavajoče platforme. Učenka je z maketo predstavila pravi mali urbanistični predlog mesta, ki s tehnološkimi rešitvami rešuje probleme, ki bodo nastali v okolju in se jim  bomo morali prilagoditi, če bomo želeli preživeti. Izbrani in nagrajeni izdelek ponazarja pogled v prihodnost in ne idealizira idiličnega pogleda na sobivanje človeka na naravo.

Ožji izbor:

OŠ Tabor Logatec
(mentorica Andreja Križišnik)

Izdelek je likovno skladen in s tehniko predstavitve izstopa od ostalih rešitev. Učenci so razmišljali kakšen bi lahko bil njihov kraj v prihodnosti. Iz izdelka je razvidno več načinov prilagoditve arhitekture na podnebne spremembe, izstopa pa uporaba naravnih materialov – lesa, ki je izbran za izgradnjo bivalnih prostorov. Bivalni prostori so predstavljeni z zanimivo likovno tehniko– z nizanjem črte so učenci ustvarili vzorce, ki lepo poudarijo teksturo.

OŠ Gornja Radgona, posebna šola dr. Janka Šlebingerja Gornja Radgona, NIS 1
(mentorici Mateja Vrečič, Betina Zamuda)

Izdelek je v tehniki kolaža izbran zaradi svoje sporočilnosti. Most, kot arhitekturni element, je v središču dogajanja in sporoča, da je povezanost in sodelovanje ključnega pomena pri urejanju in prilagajanju našega načina življenja z ostalimi prebivalci sveta. Učenci so pomen sodelovanja poiskali v lokalnem okolju in prikazali Muro, kot obmejno reko, ki povezuje dve državi, ki skupaj skrbita za boljši prostor.

Nagrajenec: OŠ Franja Goloba Prevalje, 8. razred
(mentorica Saša Oder)

Zmagovalna rešitev je žirijo prepričala s svojo izvirnostjo interpretacije tematike natečaja. Učenci so izhajali iz sebe ter svojega okolja in razmišljali, kako lahko lokalno podnebje izkoristijo in s tem pripomorejo k boljšemu urejanju prostora in izrabi naravnih virov. V izdelku je poudarjena individualnost posameznika, njegovo razmišljanje. Posameznikovi deli, pa se s tehniko kolaža, v komplementarnem kontrastu, odlično združujejo in povezujejo tako vsebinsko kot kompozicijsko. Kot rečeno je izdelek likovno zelo kompleksen, uporabljene so različne tehnike – svinčnik – portreti, slikanje z akrili in kolaž. 

Ožji izbor:

OŠ Kajetana Koviča Radenci, 9. razred
(mentorica Marjetka Vesel)

Učenci so žirijo navdušili z izrazito arhitekturnim pristopom. Spraševali in ukvarjali so se s stvarmi, katere se dandanes sprašuje celotna gradbena stroka – energija v stavbah, lokalni materiali, način gradnje, ustreznost gradnje glede na lokacijo ipd. Vsak izmed njih je oblikoval svojo pasivno hišo.  Veseli nas, da so tej tematiki posvetili veliko pozornosti ter se tudi dodatno izobrazili na področju uporabe naravnih gradbenih materialov. Poleg arhitekture so prikazali tudi ostale ukrepe, ki bi izboljšale podnebje – mobilnost (hoja, kolesarjenje), pridobivanje energije, ločevanje odpadkov,…

OŠ Vinica, 9. razred
(mentorica Renata Šporn)

Učenci so rešitev za izboljšanje podnebja iskali v prostoru, ki ga najbolj poznajo – šolskem okolju. Natančno preučili mikro klimatske pogoje okolice šole ter jih pri predlagani izboljšavi tudi upoštevali. Pristop, ki so ga izbrali je arhitekturno zelo korekten, kajti dobra arhitektura je tista, ki ustreza svojemu okolju ter izkorišča njegove danosti. Predstavitvena maketa je bogata, dodelana in zelo reprezentativna.