ぺ ニス 増大 睡眠薬 シルデナフィル ぺ ニス 増大 サプリ カマグラ ゴールド ぺ ニス 増大 カマグラ ed 治療 薬 性病 症状 性病 症状
Za pedagoge – Igriva arhitektura
Za pedagoge 2017-09-24T13:53:21+00:00

IZOBRAŽEVANJE PEDAGOGOV

Kdor druge uči, se vedno tudi sam kaj nauči.

Pomen kakovostno grajenega prostora in arhitekture želimo približati vsem, ki lahko to vedenje širijo naprej in s tem prispevajo k dvigu prostorskih vrednot, prostorske pismenosti ter bivanjske kulture naše družbe.
V aktivni programo vzgoje in izobraževanja otrok in mladine o prostoru in arhitekturi na področju vse Slovenije vabimo čim širši krog vzgojno-izobraževalnih zavodov in kulturnih ustanov. Pedagogom ponujamo vso potrebno podporo, od izobraževanj do gradiv.

V Priročniku smo objavile naša razmišljanja in načela, ki jih želimo udejanjati in s tem spodbuditi učitelje in pedagoške delavce k izvajanju dejavnosti, ki bodo bodoče odrasle izobrazile o pomenu kakovostnega prostora in arhitekture.

V Sloveniji potrebujemo načrtno vseživljenjsko prostorsko opismenjevanje.

Marsikdo se ne zaveda, kako močan vpliv imata prostor in arhitektura na naše življenje, zdravje, počutje, uspešnost, varnost in zadovoljstvo. Obdajata nas vse življenje in dajeta okvir vsem našim dejavnostim.

Vsi ljudje, ne samo arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci, oblikujemo prostor, hkrati pa prostor oblikuje nas. Vse naše vrednote, tudi prostorske, so temelj naše kulture in kažejo na razvitost naše družbe. Arhitektura nosi visoko kulturno, družbeno in ekonomsko vrednost, zato njeno razumevanje spada v splošno izobrazbo.

Številne razvite države (Avstrija, Danska, Finska, Nizozemska, Norveška) so že pred leti prepoznale pomen strokovnega, načrtnega, odgovornega in etičnega ravnanja s prostorom. Pripravile so nacionalne prostorske in arhitekturne politike, s katerimi so prispevale h krepitvi narodne kulturne zavesti, zaščitile nacionalni prostorski interes in spodbudile zdravo in uravnoteženo gospodarsko rast. Strokovnjaki v Slovenji (arhitekti, krajinski arhitekti, prostorski načrtovalci in drugi) že več let opozarjamo na pomanjkanje ustrezne nacionalne prostorske politike, ki bi varovala in spodbujala ustvarjanje kakovostnega prostora kot temelja nacionalne blaginje.

V zadnjem stoletju je zaradi vse hitrejšega razvoja in naraščanja števila prebivalstva pritisk na prostor vse večji. Urbanizirana območja se – tudi drugod po svetu, predvsem pa v deželah v razvoju – širijo hitro in velikokrat tudi nepremišljeno. Pogled na slovenski prostor v tem času razkriva številne nesmotrne prostorske strategije in posege ter njihove negativne posledice:

  • neuravnotežen prostorski razvoj, npr. s centraliziranim prostorskim razvojem vpliva na izseljevanje s podeželja, opuščanje kmetijske rabe in posledično spreminjanje kulturne krajine ter čezmerne pritiske na posamezna urbana območja;
  • razpršena poselitev z gradnjo stavb in objektov zunaj smiselnih mej za širjenje poselitve posameznega naselja negativno posega na kmetijska in druga varovana zemljišča, prispeva k degradaciji kulturne krajine in naravnega okolja, povečuje prometno in komunalno infrastrukturo in s tem povezane stroške komunalnega opremljanja parcel, namenjenih za gradnjo;
  • pozidava neprimernih poplavnih, plazovitih in drugih varovanih območij, zaradi česar rastejo stroški sanacije posledic na prizadetih območjih;
  • premajhna pozornost, namenjena kakovostni prenovi stavbne dediščine z upoštevanjem sodobnih arhitekturnih in urbanističnih načel (npr. neprimerna zaščita arhitekturno napredne povojne arhitekture ipd.);
  • porast nekakovostne arhitekture ter neustrezne in zastarele komunalne in prometne infrastrukture;
  • veliko število energetsko neučinkovitih stavb zaradi pomanjkljivega znanja, ozaveščenosti in ustreznih spodbud v preteklosti;
  • neizkoriščenost obstoječega stavbnega fonda, ki se odraža v propadanju stavb ter sočasnem naraščanju števila novogradenj, kar je v nasprotju s temeljno usmeritvijo trajnostnega razvoja, ki prenovi daje prednost pred novogradnjo;
  • degradirana območja znotraj in zunaj naselij, ki so slabo uporabljena ali celo opuščena, onesnažena in hitro propadajoča.

Takšno prostorsko stanje vpliva na nizko raven prostorskih vrednot in bivanjske kulture prebivalstva ter hkrati slabi nacionalno ekonomijo, saj znižuje vrednost nepremičnin ter pozitivne vplive okolja na zdravje in kakovost življenja ljudi. Znižuje tudi turistično privlačnost posameznih krajev.

Prostor je omejena dobrina, zato mora splošni dvig prostorskih vrednot in prostorske pismenosti postati del vseživljenjskega izobraževanja in skupni cilj naše družbe. Zelo pomembno je medresorsko partnersko povezovanje (mednarodno, nacionalno in lokalno), saj se urejanje prostora dotika različnih resorjev (lokalna samouprava, kmetijstvo, zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, promet, kultura idr.).

Vzgoja in izobraževanje mladih o prostoru in arhitekturi

Če želimo v Sloveniji krepiti prostorske vrednote in etične posege v prostor ter zagotoviti kakovosten prostor tudi za naše zanamce, je pomembno z vzgojo in izobraževanjem o grajenem prostoru in arhitekturi začeti že v predšolskem obdobju. V našem šolskem sistemu so že vključene tematike o arhitekturi in urejanju prostora ter o trajnostnem prostorskem razvoju, vendar niso obravnavane ustrezno in zadostno. Le s sistemskim vključevanjem vzgoje in izobraževanja o grajenem prostoru in arhitekturi v proces formalnega in neformalnega izobraževanja bomo lahko vzgojili osveščene, ustvarjalne in aktivne državljane.

V prihodnje bo kakovost prostora odvisna predvsem od naših otrok in mladine. Prav oni bodo nekoč sprejemali razvojne prostorske odločitve ali naročali gradnjo stavb in objektov, zato moramo danes v vzgojno-izobraževalnem procesu poiskati načine, ki jim lahko omogočijo neposredno izkušnjo kakovostno grajenega prostora in arhitekture. Naučiti jih moramo opazovati in ločevati manj kakovosten prostor od kakovostnejšega ter jih naučiti zavedanja njegovega pomena za vsakodnevno življenje.

Poudariti želimo, da prostorsko opismenjevanje ni namenjeno vzgoji malih arhitektov, temveč razvoju ozaveščenih uporabnikov ter različnih poklicev, ki so vezani na urejanje prostora, gradnjo in oblikovanje, kot tudi bodočih zahtevnih ozaveščenih investitorjev tako v zasebnem kot javnem sektorju. Z vzgojno-izobraževalnim programom o arhitekturi in grajenem prostoru želimo preseči ustaljeno razumevanje prostora ter njegovih problemov in potencialov. Želimo navdihniti ljudi in institucije, da bi zahtevali kakovostnejše oblikovanje prostora.

Mednarodne smernice za izobraževanje o grajenem prostoru

Ob uvajanju nacionalnih prostorskih in arhitekturnih politik so na Finskem, Norveškem, Švedskem, v Avstriji in še nekaterih državah že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli z načrtnim in sistemskim izobraževanjem otrok in mladih o grajenem prostoru. Leta 1999 je Svetovna zveza arhitektov (International Union of Architects, v nadaljevanju UIA) ustanovila delovno skupino Architecture and Children (Arhitektura in otroci, v nadaljevanju AIO), v kateri danes deluje že več kot trideset držav, od leta 2009 tudi Slovenija. Leta 2008 je UIA izdala Smernice za izobraževanje o grajenem prostoru,1 ki so strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, arhitektom in drugim v pomoč, da svoje strokovno znanje in spretnosti povežejo s programi, ki ponujajo razvoj kritične presoje otrok in mladih do grajenega prostora in procesa njegovega urejanja in oblikovanja.

V smernicah je navedeno, da bi si morala vsaka država prizadevati, da izobraževanje mladih o grajenem prostoru in arhitekturi postane vsebina novih vladnih arhitekturnih politik in profesionalnih arhitekturnih združenj. Vzpostavitev povezav med različnimi akterji in strokami vodi do razvoja programov, materialov, učnih gradiv in konstruktivnih partnerstev. Poleg temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja o grajenem prostoru poudarjajo smernice tudi pomembnost povezanosti številnih področij, kot so družba, zgodovina, okolje, tehnologija in likovnost z arhitekturo. Navedena so tudi merila, ki naj jih šole upoštevajo pri izbiranju zunanjih sodelavcev na tem področju.

Delavnica z naslovom Sight Common Ground je nastala v sodelovanju z zavodom za slepe in slabovidne Slovenije in bila izvedena na 13. arhitekturnem bienalu v Benetkah.

Delavnica z naslovom Get Involved II, ki so se jo udeležili tudi dijaki Waldorfske šole Ljubljana, je od mladih ustvarjalcev terjala razmislek o gradnji iz papirja, gradbeni material pa je prispevala medijska hiša Delo.

Video predstavitev delavnice Playful Folding Architecture.