Ambasadorji Igrive arhitekture

Igra je značilnost zrelega in ustvarjalnega človeka. Včasih se zdi, da je kvaliteta prostora okrog nas v veliki meri tudi posledica tega, da se z odraščanjem odvajamo igranja. Kar je škoda – veliki arhitekti so znali v svojih delih ostati igrivi in uporniški. Zato je Igriva arhitektura pomembna možnost, da najmlajšim predstavljamo pomen prostorske kulture, obenem pa tudi izjemno dragocena priložnost za odrasle, da se znova priučimo na svet gledat z otroškimi, to je brezinteresnimi, igrivimi in ustvarjalnimi očmi. 

doc. dr. Miloš Kosec, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Prostor je ostal eno od zadnjih in ključnih oprijemališč ter pribežališč za svet utrujene civilizacije, katere vrednote se pred našimi očmi nevarno majajo, krhajo in razpadajo. Otrokom, ki se že sicer pre-močno formirajo skozi virtualni svet in bodo kmalu odraščali predvsem ob umetni inteligenci, moramo ponuditi in predstaviti resno dopolnitev in alternativo: povabiti jih moramo v globlje doživljanje prostora, edine resnične posode bivanja, v kateri živijo človeške skupnosti in pestre naselbinske kulture sveta. Že zelo zgodaj jih moramo popeljati v svet navdihujoče lepote arhitekture, ki lahko celovito celi rane tega sveta, odtujenih socialnih okolij in osamljenih otroških duš. Z vpoklicevanjem lepote, podprte z resnico in dobroto, je potrebno z otroki pričeti že zelo zgodaj in takorekoč  ZDAJ – vsako odlašanje je lahko izgubljena priložnost – nenazadnje gre dandanes tudi za preživetje planeta in tega bi se morali odločevalci na vseh ravneh še kako zavedati!

izr. prof. Aleksander Ostan, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani / Atelje Ostan Pavlin

V sodobno, hitro se razvijajoči družbi ni več dvoma, da je šolska stavba več kot samo lupina, v kateri se odvija izobraževalni proces in šolska učilnica več kot samo prostor v vrsto postavljenih stolov in miz. Postala je okolje pridobivanja novih izkušenj in doživljanja socialnega kot tudi fizičnega prostora, ki je nedvoumno eden izmed enakovrednih elementov pedagogike. To potrjuje splošno poznana in uveljavljena teorija znotraj pedagoških konceptov Reggio Emilia, kjer Loris Malaguzzi s terminologijo »prostor kot tretji učitelj» zelo jasno določi fizični prostor kot ključni element poučevanja. Prostor kot učitelj pa ni prisoten zgolj v šoli, temveč nas obdaja povsod. S svojo nenehno spremenljivostjo v nas sproža različne občutke in odzive: veselja, žalosti, vznemirjenja, presenečenja, občudovanja, mogočnosti, ponižnosti … kot npr. odmev in volumen notranjosti cerkve, ki nas vse družbeno izenači: vedno glasni zaradi pretiranega odmeva šepetajo, tihim se glas skozi odmev pojača …

Kakovost življenja se meri skozi urejenost soseske, kakovost mesta skozi urejenost ulic in trgov, zgodovina in bogastvo dediščine pa skozi umetnike in tudi arhitekte – je med nami kdo, ki še ni slišal za Plečnika? Ob vsem tem se nam odpira vprašanje o razumevanju in poznavanju zakonitosti zasnov kakovostnega grajenega okolja in prostora na sploh. V šolah poučujejo glasbeno vzgojo, umetnostno vzgojo, ples in kulturo literature … Ali nas učijo tudi o kulturi snovanja in uporabe kakovostnega prostora?

Center arhitekture Slovenije s svojim delom in programom pod imenom »Igriva arhitektura« zapolnjuje manjkajoče opismenjevanja mlajših generacij o prostoru in arhitekturi. Kompleksno vprašanje zasnove in razumevanja kakovostnega prostora naših življenjskih okolij obravnavajo v neposredni povezavi z učnimi procesi in aktualnimi vprašanji sodobne, tehnološko hitro se razvijajoče družbe.  Poučevanje v obliki pomnjenja podatkov dopolnjujejo z učenjem pridobivanja kompetenc in veščin, skozi procese medsebojnih interakcij, naključnih odkritij, eksperimentiranja, kreativnega razmišljanja, učenja za nepredvidljivo prihodnost.  Čeprav navidezno igrivi, so v svojem delu zelo resni in z jasnimi usmeritvami spodbujanja arhitekturnega snovanja, v duhu izjave Sira Kena Robinsona: »Učenje kreativnosti v šoli bi moralo biti enako pomembno kot učenje literature«. Igriva arhitektura skozi svoje kreativne pristope na najboljši možni način vzgaja in izobražuje o arhitekturi.

izr.prof. Mojca Gregorski, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani