IGRIVA ARHITEKTURA OD DOMA
Ideje za učitelje za izvedbo delavnic na daljavo
Spoštovane učiteljice, dragi učitelji!
V dnevih, ko se moramo navaditi na drugačne oblike dela, vam v Igrivi arhitekturi želimo to olajšati. Pripravili smo poučne izkustvene delavnice, ki jih lahko učenci izvedejo sami doma. Navodila delavnic smo zapisali tako, da jih lahko posredujete svojim učencem. Delavnice lahko po svojih željah preoblikujete in jih prilagodite delu s svojimi učenci.
Želimo vam vse dobro in obilo ustvarjalnih užitkov! Če pri načrtovanju delavnic potrebujete pomoč, se obrnite na nas.
Veseli bomo fotografij ustvarjenih izdelkov, ki jih lahko pošljete na info@igrivarhitektura.org in objavili jih bomo na naši Facebook strani.
MESTO VČERAJ, DANES IN JUTRI
Izkustvena delavnica za učence 1. triletja
Delavnica je primerna za delo pri predmetih Likovna umetnost in Spoznavanje okolja. Delavnico lahko preoblikujete in jo namenite večdnevnemu ustvarjanju.
V svojem domu poišči naslednje materiale: tulce toaletnega papirja in kuhinjskih brisačk, škatlice različnih velikosti (od zdravil, čajev, manjših predmetov), barvni papir, škarje in lepilo.
S starši se pogovori o tem, kako se je v preteklosti razvijal kraj, v katerem živite. Če živiš v zares majhnem kraju, si za to nalogo izberi bližnji večji kraj, v katerem obiskuješ šolo. Katere hiše so v tvojem kraju že zares dolgo in katere so tiste, ki so jih zgradili nazadnje? Kateri stanovanjski bloki so najstarejši in v katero obdobje spada šola, ki jo obiskuješ?
V večjem prostoru na tleh poskusi narediti čisto pravo maketo svojega kraja. Pri tem upoštevaj časovna obdobja, v katerih so bile zgrajene posamezne stavbe. Izberi si tri barve, s katerimi boš ponazoril ta časovna obdobja. Tulci in škatlice, ki jih lahko med seboj tudi lepiš in jim izrezuješ okna in vrata, oblepi z barvnim papirjem. Pri tem pazi, da stavbe umestiš v pravo časovno obdobje. Ne pozabi, da so hiše med seboj povezane s cestami, ulicami in potmi. Katera stavba je najnovejša in katera najstarejša? Kam bi umestil hišo, v kateri živiš in kam šolo, ki jo obiskuješ?
Naslednji dan se lahko lotiš še odprtih površin, ki obdajajo hiše. Ali razen zelenic poznaš še kakšne odprte površine? Dobro pomisli, doma pa poišči še kakšen material in ga recikliraj. Uporabiš lahko ostanke tkanin, vejice, suhe storže, ostanke ovojnega papirja in morda najdeš še kakšen zanimiv in uporaben material, ki ga lahko uporabiš za svojo maketo mesta. Na koncu z rdečo vrvico ali s papirjem po cesti napelji še pot od svojega doma do šole. Ali lahko s pogledom na trenutno stanje mesta napoveš, kje bi v prihodnosti lahko zgradili nove stavbe? Končano maketo fotografiraj in fotografijo pošlji učiteljici. 🙂
SIMETRIJA V ARHITEKTURI
Izkustvena delavnica za učence 1. triletja
Delavnica je primerna za delo pri predmetih Likovna umetnost in Spoznavanje okolja. Delavnico lahko preoblikujete in jo namenite večdnevnemu ustvarjanju.
Doma poišči: list papirja, svinčnik, ravnilo, črn flomaster in barvice.
Pomisli, kako se arhitektura odseva v vodi in kako se pri tem ustvarja simetrija. Saj veš, kaj pomeni beseda »simetrija«? Simetrično je tisto, kar je na obeh straneh osi enako. Predstavljaj si, da narišeš polovico obraza, nato pa na sredino postaviš os – v tem primeru ogledalo. Kmalu opaziš, da je ogledalo tisto, ki »nariše« še drugo polovico obraza! Naši obrazi seveda niso popolnoma simetrični, a so v osnovi na obeh straneh zelo podobni. Ali lahko našteješ še kakšne predmete ali naravne pojave, ki so simetrični? Poglej na fotografije spodaj – tukaj je voda tista, ki ustvarja simetrijo.
Vzemi list papirja (lahko tudi risalni list), ga prepogni na polovico in na eni strani s svinčnikom nariši hiše, stolpnice mesta (npr.: hiše ob Ljubljanici, Plečnikove pokrite tržnice, Nyhavn v Copenhagnu, vrstne hiše v tvojem kraju, …). Pomagaj si z ravnilom. Nato list prisloni k oknu in preriši hiše še na prazno polovico papirja. Vse skupaj prevleči s črnim flomastrom in fasade hiš poljubno pobarvaj. Pazi, da bodo hiše simetrične, stavbe pa enake barve. Izbereš lahko barvice, flomastre ali pa akvarelne barvice (barvice, ki imajo oznako čopiča in vode). Ob barvanju fasad bodi pozoren na to, kakšne barve izbereš. Ali so zares vse barve primerne za fasado? Ne pozabi na to, da je zunanji prostor skupna dobrina in da fasada hiše ni le za tistega, ki v njej živi, temveč tudi za sosede in mimoidoče. Pomisli, kako boš pobarval fasade, ki se odsevajo v vodi.
Namig za učitelje
Delavnico lahko uporabite pri pouku in tako na drugačen način pri matematiki predstavite like in simetrijo, pri predmetu Spoznavanje okolja se pogovorite o pomembnosti bližine vode v mestu oziroma govorite o tem, kako je mesto zasnovano. Ob tem lahko učenci in učenke razmišljajo, kdaj bo odsev v vodi nastal (kateri del dneva), kako bo nanj vplivala umetna svetloba oziroma osvetljevanje ponoči.
TAKTILNO MESTO IZ TKANIN
Izkustvena delavnica za učence 2. triletja
Delavnica je primerna za delo pri predmetih Likovna umetnost, Družba, Naravoslovje in tehnika, Zgodovina ter Tehnika in tehnologija. Delavnico lahko preoblikujete in jo namenite večdnevnemu ustvarjanju.
Za izvedbo te delavnice boš potreboval različne koščke odsluženega tekstila in različne koščke tkanin, škarje, lepilo in večjo papirnato ali kartonasto podlogo v velikosti lista A2. Izdelal boš taktilno maketo svojega domišljijskega mesta. Taktilnost občutimo s tipanjem, zato je pomembno, da najdeš na otip čim več različnih vrst tkanin. Uporabiš lahko bombaž, vato, svilo, džins, volno, lan, … Kateri elementi tvorijo mesto? Ali lahko našteješ še kakšnega razen stavb, cest, pločnikov, zelenic, reke, jezera, gozdov?
V prvem delu delavnice razmisli, kakšno mesto si želiš ustvariti in katera vrsta tkanine bo predstavljala določeni element mesta, da bo mesto čim bolj berljivo. S tkanino boš na maketi poustvaril 5 elementov mesta: stavbe, zelene površine, ceste, reka, gozd. Izberi si 5 različnih vrst tkanin, pri čemer vsaka tkanina predstavlja posamezni element mest. Pri tem je zelo pomembno to, da so tkanine med seboj različne – barve niso pomembne, pomembna je tekstura! Pomagaj si s tem, da pri tipanju in določanju vrste tkanin zapreš oči in izbereš tiste tkanine, ki so na otip čim bolj različne.
Z rezanjem tkanine in lepljenjem na podlogo poustvari maketo mesta. Ko končaš, na manjši list pripravi tudi legendo mesta – za to potrebuješ 5 manjših koščkov tkanine, ki ponazarjajo vsak element mesta, zraven pa zapiši, kaj katera tkanina pomeni.
V drugem delu delavnice čutne umetnine mesta predstavi svoje mesto staršem ali bratcu/sestrici, ki si bodo zavezali oči in se s tipanjem različnih vrst tekstila »sprehodili« po mestu, ki si ga ustvaril. S tipanjem in sprehajanjem po tujem mestu bodo ugotavljali, kje je prostor grajen, kje je zelenica, kje teče reka in kakšne so druge posebnosti tega mesta. Če brez težav ugotovijo, katera vrsta tkanine predstavlja kateri element mesta, si nalogo odlično opravil!
TRAJNOST IN JAZ
izkustvena delavnica za učence 3. triletja
Delavnica je primerna za delo pri predmetih Likovna umetnost, Slovenščina, Domovinska in državljanska vzgoja in etika, Geografija, Tehnika in tehnologija. Delavnico lahko preoblikujete in jo namenite večdnevnemu ustvarjanju.
Razmisli, kako se počutiš v prostoru, ki te obdaja. Kaj je tisto, kar nam doma vzbuja občutek domačnosti? Naštej lastnosti prostora, ki vplivajo na tvoje počutje – to niso le svetloba, barve in pohištvo, ki nas obdaja. Po premisleku zapiši, kaj bi lahko v prostoru, ki te obdaja, spremenil na bolje. V nadaljevanju se osredotoči na širši prostor, v katerem delujemo kot celovita skupnost. Kakšno je okolje, v katerem živi tvoja družina, kako vpliva okolje na nas in kako mi nanj? Kaj je trajnost in kako nastale razmere vplivajo na trajnost? Ali se v trenutnih razmerah obnašamo bolj trajnostno? Kaj to pomeni? Naštej 3 primere, kako se obnašaš trajnostno in jih predstavi po spodnjih navodilih.
Lahko rečemo, da smo se znašli v času virtualne šole. Opiši, kakšen je tvoj »prostor šole«, v katerem v teh časih opravljaš naloge. Ali bi lahko rekel, da te prostor pri tvojih dejavnostih podpira? Kaj bi v prostoru lahko spremenil, da bi bil še bolj proaktiven?
Svoje odgovore, razmišljanja in želje po spremembah v drugem delu delavnice predstavi v poljubni likovni tehniki (maketa, strip, spis z ilustracijami, miselni vzorec, …). Pri iskanju primernih pojmov si pomagaj s spodnjim miselnim vzorcem, s klikom nanj pa se boš znašel na strani, kjer si lahko pogledaš tudi slovarček novih pojmov o trajnosti. Iz naloge mora biti razvidno kaj je tisto, za kar meniš, da nate najmočneje vpliva (lahko je to svetloba, zvok, materiali, barva, …), kaj v prostoru, v katerem bivaš, najbolj pogrešaš in kaj bi v njem spremenil (ne pozabi – to ni le prostor tvoje sobe, ampak tudi širši prostor skupnosti). Če imaš le možnost, spremeni svoj prostor tako, da te bo pri tvojem počutju podpiral. Vsi namreč lahko sooblikujemo prostor in prostor hkrati oblikuje nas.
trájnost
značilnost česa glede na to, koliko časa lahko obstaja, je uporabno
proaktiven
ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti
Pri parih aktiven – proaktiven in pasiven/neaktiven – reaktiven ne gre za sopomenke, temveč so pomeni teh besed prekrivni le deloma.
virtuálen
ki je, deluje, poteka v računalniškem okolju ali na internetu in posnema resničnost: virtualni ogled; virtualni prostor; virtualni sprehod po galeriji, muzeju / virtualna davčna asistentka; virtualna knjižnica, pisarna, trgovina, učilnica; virtualne organizacije / virtualni prijatelji; virtualni svet; virtualna podoba; virtualna realnost navidezna resničnost; virtualno življenje
Trajnostni razvoj označuje »razvoj, ki zadovoljuje osnovne potrebe vseh ljudi na Zemlji in ohranja, varuje ter obnavlja zdravje ter celovitost ekosistemov, in je v mejah, ki jih narava še lahko prenese«.
Trajnostni razvoj je definiran kot »razvojna usmeritev človeške družbe, usklajena, uravnotežena z naravnimi razmerami, ki ohranja okolje, naravne vire za prihodnost«.
Sonaravni razvoj je pojasnjen kot »razvoj človeške družbe, zlasti gospodarski, skladen z naravo, pokrajino, njuno zmogljivostjo’. Iz definicij ne moremo razbrati razlik med pojmoma, ki ju označujeta oba termina«.
Kaj je trajnostni razvoj?
Trajnostni razvoj je danes zelo pogosta beseda tudi pri nas. Iz poročila Svetovne komisije za okolje in razvoj pri Organizaciji združenih narodov (OZN), tudi Brundtlandska komisija (po norveški političarki Gro Halen Brundtlana) iz leta 1987 pravi:
Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu ne da bi pri tem ogrozil zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Trajnostni način je način življenja, ki je nesebičen do drugih rodov.
Z današnjim načinom upravljanja z naravnimi viri ne zadovoljujemo niti osnovnih potreb. Svetovne populacije bi se morale krepko zamisliti nad tem načinom in tudi sprejeti konkretne ukrepe.
Z naravnimi viri moramo v prihodnje biti skrbni in jih uporabljati varčno tudi zato, da ne bodo naslednje generacije v težkem položaju.
Če želimo v celoti upoštevati trajnostni razvoj, se moramo preudarno obnašati do pridelave in predelave izdelkov, pri nakupih, pri shranjevanju, pri porabi oziroma potrošnji, pa tudi do odlaganja in ustvarjanja odpadkov.
Trajnostna potrošnja je tudi del trajnostnega razvoja. Potrošniki moramo potrošiti le toliko kot zares potrebujmo. Kupovati moramo izdelke v embalaži, ki ne obremenjujejo okolja oziroma misliti na to, da se embalaža lahko ponovno uporabi (npr. steklenica, vrečke za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo, vrečke iz blaga). Če bomo kot potrošniki porabili le toliko kot potrebujemo, bomo pripomogli k ohranjanju čistega okolja, naravnih surovin ter rastlinskih in živalskih vrst.